Sicer sva z že prej pokukala tudi v njegovo drvarnico, kjer je po nekih lesenih gajbicah tiho poležavalo in dremalo neznano, a nikakor ne majhno število takšnih knjig, ki pa še niso bile „urejene“. No, je še dodal, pa še tam pri mami (morda je rekel tašči, kaj pa vem) jih imam pod nekimi posteljami cel kup. Prepričan sem, da mi takrat, ko mi je takole s prijazno slastjo razkazoval svoje bogastvo, nikakor ni hotel vzbuditi zavisti, a mu je vseeno uspelo v polni meri.