Tudi proti preučevanju biblije nimam prav nič. Znanost se pač mora razvijati, če se že religija noče, in »ljubljanski kongres« bi zagotovo lahko rekel kaj tehtnega o literarnih vidikih tega heterogenega dela, o niansah sloga različnih avtorjev, ki so bojda vsi Bog, na primer, ali o (ne)prepričljivosti protagonistov (konvertit mi je s svojo "mizoginostjo", omalovaževanjem otroškega načina razmišljanja in nestrpnostjo do tujcev že od nekdaj šel strašno na živce, pa tudi jahal je kot kakšna punčka); a na žalost so se udeleženci kongresa odločili, da se bodo raje posvetili verodostojnosti Svetega pisma. Z vnaprejšnjim namenom, da jo dokažejo, kajpak.