Toda bostonski nadškof O'Malley je šel kljub temu tako daleč, da je rekel: »Želim si, da bi vse te čudovite hiše življenja in molitve ostale nekako odprte in žive in polne, toda to ni mogoče.« Kar je bilo mogoče razumeti kot grožnjo: hej, če ne boste pridni, bomo vse te »čudovite hiše življenja in molitve« ponovno odprli! Razumete, ne: škoda je bilo vseh tistih »čudovitih hiš življenja in molitve«, ne pa tudi vseh tistih čudovitih oseb, ki so v teh »čudovitih hišah življenja in molitve« postali objekti, žrtve in talci duhovniške patologije.