* Da je cerkev duhovniške spolne zlorabe otrok sistematično skrivala in prikrivala.
* Da je spolno nadlegovanje, zlorabljanje in posiljevanje otrok skrivaj tolerirala.
* Da je duhovnike, za katere je bilo jasno, da so spolni nadlegovalci otrok, selila iz župnije v župnijo, iz škofije v škofijo, iz samostana v samostan (preden ga je poslala na novo delovno mesto, se je običajno zadovoljila z njegovo »psihološko evalvacijo«).