Gotovo ni naključje, da vse pogosteje poslušamo o domnevno zastarelem in do religij menda že kar sovražnem načelu ločitve religije in države ‐ razsvetljenskem načelu, ki učinkovito ščiti pred hegemonskim vsiljevanjem partikularnih vrednot vsakomur, načelu, ki v pluralnih družbah šele sploh omogoči pravo religijsko svobodo. Če seveda religijska svoboda pomeni svobodo za vsakršna religijska in nereligijska verovanja ter neverovanja. A dokler Vatikan na vsakem koraku javno svari pred ateizmom, ki naj bi bil zlo, proti kateremu se je treba boriti z vsemi močmi, je jasno, da nobena razsvetljenska pridobitev ni varna. 5