Dejanski problem je, da vlada nemalokrat ne sledi tistemu, kar javnost čuti kot problem ali na kakšen način javnost čuti probleme. Dober primer so vladne reforme, kjer se je na ravni vlade razmeroma pozno sprejelo, da je uvajanje reform v svojem bistvu predvsem dialog. Zakaj sprejemati socialne sporazume in imeti kolektivno dogovarjanje, če nekateri v izhodišču sploh niso vključeni v razpravo?