Gre za obsesijo z mediji. Hkrati pa za globoko nezaupanje do medijev, kar se kaže na več načinov. Od tega, da imamo 24-urni prenos iz parlamenta, ker da bo javnost samo tako deležna realne preslikave parlamentarnega dogajanja, do tega, da si dovoljujejo primerjavo, kaj počne en ali drug medij, in da natančno vedo, kje se pojavljajo določene novice.