Po mojem gre predvsem za nesvobodo, ki so jo določeni ljudje ponotranjili zato, da počnejo nekaj v korist drugih.
V Sloveniji se je ustvarilo prepričanje, da je vsak izbris legitimna uredniška odločitev, se pravi, da ima urednik pravico do izbrisa zato, ker meni, da je informacija pripravljena neprofesionalno, da ni v skladu s programsko zasnovo ali ker je domnevno žaljiva. Lahkota, s katero se brišejo stvari, kaže na to, da se pri nas uredniška avtonomija nevarno enači s pravico do poseganja v javno razpravo.