Obenem smo zahtevali pravice za vse tisto, kar ni v skladu z vsakdanjo (etablirano) produkcijsko in terminološko nomenklaturo. A v ospredju so bili privatizacijski procesi, ki bi se lahko začeli dogajati še na drugih področjih. Zato je zaradi zaščite (ali zgolj lepega vtisa?) takratna politična garnitura sprejela določbo krovnega kulturnega zakona, ki je afirmativno napovedal sprejem nacionalnega kulturnega programa.