Dobili smo državo in smo v sozvočju z novim družbenim redom privatizirali ključna področja kulturne industrije (založbe, knjigarne, medije in kinematografe). Potem smo začeli plašno govoriti o javnem interesu, ki naj bi zaščitil domovinsko pravico “identifikatorja in konstitutivnega elementa” naroda. Obenem smo zahtevali pravice za vse tisto, kar ni v skladu z vsakdanjo (etablirano) produkcijsko in terminološko nomenklaturo.