Poglejmo vojne, ki jih danes demokratični del sveta vodi proti nedemokratičnemu, ki ga tako zavzeto obsojamo.
Vojaki, ki so jih vlade prvega tabora poslale, da bi prekinile fundamentalistično nasilje v Aziji in Afriki, bi morali biti steber miru in napredka ter po sami svoji definiciji človekoljubni in miroljubni. Sedaj ni več odredov teh sil, ki ne bi bile ‐ zaradi okrutnosti sovražnika in njegove neprizanesljivosti ‐ prisiljene, da poškodujejo in tudi neusmiljeno ubijajo tiste, ki so jih prišli reševat.