A z gotovostjo ne večje kot golo povprečenje. Tudi tu ima človek občutek, da je imel kak strankarski kolega ministra pet minut časa in je, ker je imel osebno težavo, predlagal odpravo desetletja delujoče rešitve, minister pa se je kljub opozorilom velike skupine strokovnjakov odločil, da gre rešitev v zakon. Kot da bi se dobili na žuru in tam sprejeli načrt urejanja države in se hkrati še naučili pilotirati letalo.