Ironija je, da zakon o zdravstveni dejavnosti, ki ga je državni zbor sprejel že leta 1992, zdravnikom sicer ne prepoveduje uporabe alternativnih oblik zdravljenja. V 58. členu določa: »Zdravstveni delavci smejo uporabljati samo preverjene in strokovno neoporečne tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, in zdravljenja, ki ne škodujejo zdravju ljudi in jih odobri ministrstvo za zdravje, s soglasjem medicinsko-etične komisije.« Toda to določilo ni zaživelo, saj na ministrstvu v vseh teh letih niso pripraviti izvedbenega podzakonskega akta.