Namesto da bi zakone in podzakonske akte pisali državni uradniki, ki so za to delo plačani iz državnega proračuna, se čedalje pogosteje najemajo zunanji sodelavci. Tovrstno prakso nadaljuje tudi aktualna vlada. Če je bil najem zunanjih strokovnjakov še opravičljiv v prvih letih po osamosvojitvi, ko je morala Slovenija v kratkem času na noge postaviti pravni sistem, in nato v času priprav na vstop v EU, ko je bilo domačo zakonodajo treba uskladiti z evropsko, danes tovrstnih okoliščin ni več.