Tako kot njena nosilka ‐ nacionalna država ‐ si tudi nacionalne identitete, torej zavesti neke skupnosti o sami sebi, danes ni mogoče več zamišljati skupaj z zastarelimi vzorci, ki jo prikazujejo kot homogeno, stabilno in statično in ki jo njeni glavni akterji na tak način tudi poskušajo vzdrževati, ampak kot hibridno, odprto, 'razpršeno', skratka redefinirano,« pravi Šabčeva.
Poveličevanje osamosvojitve in njenih herojev pa ima tudi komično stran. Zgodovina se namreč tukaj ponavlja kot farsa.