Če pogledate obrazložitev k zakonu o medijih iz leta 2001, boste videli, da je zakonodajalec naredil mrežo povezanih postopkov, ki zagotavljajo uredniško avtonomijo. Od tega, da je treba pred imenovanjem in razrešitvijo urednika pridobiti mnenje novinarskega kolektiva, da mora biti uredništvo seznanjeno z vsako, tudi najmanjšo spremembo programske zasnove, do tega, da je programska zasnova del pogodbe o zaposlitvi novinarja, ki mu zagotavlja, da ne more biti kaznovan, če svoje delo opravlja profesionalno. Danes smo prišli v situacijo, ko je avtonomija le še floskula, mrtva črka na papirju.