Ob koncu 90. let so z nekaj učinkovitimi vojaškimi akcijami zasedli precej vojašnic in skladišč orožja uradne kolumbijske vojske in organizirali upore v zaporih. Predsednik Pastrana je farkom, da bi naposled opustili nasilje, ponudil demilitarizirano območje na kakih 42 tisoč kvadratnih kilometrih; pogajanja o premirju niso bila uspešna, a gverilci so vseeno izpustili nekaj sto talcev, ki so bili v ujetništvu več let. Od oblasti so zahtevali, da jih prizna kot politično skupino in izpusti člane njihove organizacije iz zaporov.