Z direktorico kampanje Rojas se je kljub opozorilom iz Florencie odpravila v kakih 160 kilometrov oddaljeno mestece Vicente del Caguán na jugu Kolumbije, kamor je 23. februarja 2002 dopotoval takratni kolumbijski predsednik Andrés Pastrana Arango, da bi po neuspelih pogajanjih s farki v regiji ponovno vzpostavil državno jurisdikcijo. Kljub vojaški zapori je vožnjo na lastno odgovornost nadaljevala in že čez nekaj kilometrov skupaj z Rojasovo padla v roke farkom. Marsikdo v je danes prepričan, da bi se ugrabitvi lahko izognila in da je za ujetništvo kriva sama, saj je menda dovolj dobro poznala domače razmere.