Predsednika je označil za „posebne vrste človeka, ki je višje poslanstvo našel v pisanju knjig,“ ter dodal, da je bolje, da ne pove še mnenja o njegovih knjigah. V Demokraciji je pozneje še dejal, da mora položaj predsednika „zasedati takšna oseba, ki ne more kar naprej muhasto spreminjati svojega mnenja“. Ker je funkcionar vlade, se skozi njegova razmišljanja pravzaprav izraža mnenje celotne vlade.