Obstajalo je splošno zavedanje o tem, da smo pred izjemno veliko nalogo, a bili smo tudi prepričani, da bomo tej nalogi kos. Namesto da bi politika gradila na tem optimizmu in visoki stopnji zaupanja v naš prav, so se potem začele iskati razlike. Začelo se je razpravljati o ljudeh, kaj je kdo nekoč počel, kakšno vlogo je imel, kdo in kakšne zasluge je imel, o tem, da parlamentarne volitve po osamosvojitvi države niso pravično porazdelile osamosvojitvenega kapitala in podobno.