V tem času (2003‐2004) je zagon filmske proizvodnje zato zastal in dovolj boleče pokazal, da je v razmerah slovenskega filma uspeh pravzaprav mogoč le s »preforsiranjem«, ki ga je sicer prinesel ‐ a ga je to tudi odneslo. Videti je, kot bi prišlo po odstavljeni direktorici in v času postavljenega v. d. direktorja spet obdobje nujne ciklične krize. S to razliko, da ta kriza ni bila nujna, temveč njuna!