Ključni preboji slovenskega filma devetdesetih let in začetka 21. stoletja so se zgodili prav tedaj, ko je močan avtor dobil svojo prvo celovečerno priložnost.
Izkušnje in pasti smo današnjim nadzornikom dobronamerno takrat že zapisali v poročilu. Prav zato bi bilo danes, v trenutku druge velike krize samostojnega slovenskega filma ‐ po prepolovitvi sredstev za film v času ministra ‐ skrajno nekorektno kazati s prstom na slovenske filmske avtorje in jim očitati, da niso pravočasno zaznali nevarnosti.