Ne moremo namreč prezreti njegova prispevka pri neredih v Iraku, ki so zavladali po strmoglavljenju Sadama. Zakaj bi se torej takoj po odstopu želel potopiti nazaj v bližnjevzhodni kotel, v katerem si je opekel prste in svoj sloves? In zakaj bi mirovni »kvartet« držav in mednarodnih navez ‐ Združenih držav Amerike, Rusije, OZN in Evropske unije ‐ za potujočega mirovnika izbral prav njega, in to ravno v času, ko so se razblinili že tako ali tako medli upi za mir med Arabci in?