Leta 1978 je čudežni deček iz Tomačevice na Krasu , primorski direktor, ki je bil prej uspešen tako v novogoriškem MIP-u kot v sežanskem Mitolu in še nekaterih drugih primorskih podjetjih, dobil »partijsko nalogo«, da sanira umirajoče goriško gostinstvo. Najprej je bil direktor Tozda Rožna Dolina, potem pa je leta 1982 prevzel združeno podjetje HGP Nova Gorica. Lokalno socialistično podjetje je bilo sestavljeno iz množice majhnih in neuspešnih mestnih in vaških bifejev (izjema je bil tisti na mejnem prehodu Rožna Dolina) in nekaj propadajočih hotelov.