Težava je v tem, da protagonisti sproščanja o tem sploh ne razmišljajo in do te ravni pojmovnih protislovij ne pridejo. Sproščenost so pograbili kot priročen slogan ali celo kot program zato, ker je zvenel tako nepolitično, pozitivno in optimistično, da se jim je zdel zelo prikladen. Gotovo ti akterji ne vedo nič o Heideggerju in prav tako nič o tem, da bi morala sproščenost, če že, v družbeni realnosti domovati na strani splošnega liberalizma.