Mene je doletelo ministrstvo za probleme »zlate mladine«, kot se je reklo tistim, ki so nosili jeans in poslušali radio Luksemburg. (Prvi predsednik SS je danes veleposlanik in mogoče bo kdaj še predsednik.) Oblast je vzela gibanje zares in je malo poslušala, malo fotografirala, malo zasliševala, ministra za zdravstvo je imela celo nekaj dni v preiskovalnem zaporu, kar nas je bilo pa šestnajstletnih, pa je dobro besedo zastavil profesor za predvojaško in je vse skupaj utonilo v pozabo.