Zanimivo pa je, da ni nihče spomnil na neko drugo prisluškovanje na najvišji ravni, ki se je dogodilo ob sami zori slovenske osamosvojitve in nam je bilo Veliko uho tako rekoč v zibel položeno. Takratni član predsedstva Slovenije,, je bil označen kot tisti, ki je po neumnosti izdal natančni datum osamosvojitve italijanskemu zunanjemu ministru, in se je nekaj časa okoli valjala teza o izdajstvu zaradi klepetavosti. Sklepati je bilo, da je prisluh lahko nastal samo kot spremljevalna okoliščina, da je bilo prisluškovano italijanski strani.