Ironično, storila sta to, kar počnejo krščanski fundamentalisti ‐ potopila sta se pod nedolžno, spontano, naravno, ljubeznivo, zaupljivo, fantazijsko masko otroškega popa. Razlika je le v tem, da pod nedolžno fantazijsko masko Disneyjevih stripov nista našla prikritih gejev in prikritih Antikristov, ampak prikrite imperialiste. Avtorja se najprej vprašata: kako to, da v Disneyjevih stripih ni staršev?