Ena je seveda ta, da bi to zamorilo komaj nastajajoče pokrajine. Te bi delovale pretežno kot podaljšana roka države, ne pa kot samoupravna enota, ki se ukvarja s tem, kako bi se čim bolje razvila. Druga bojazen je, da bi bile te državne naloge v negotovih rokah; namesto posameznega ministra bo tu štirinajst pokrajinskih svetov in njihovih predsednikov.