Ko beremo vse te članke in razprave, pa vendar pogosto pozabljamo, da niso namenjeni našim domoljubom in Titovim privržencem, ampak predvsem onim drugim. Nam se ti članki in ta pisanja včasih zdijo polna ponavljanj, znanih resnic; vendar pozabljamo, da smo mi že prepričani in privrženi, medtem ko oni še niso, in da jim je treba še marsikaj pojasniti, kar nas že dolgočasi. 'Nič posebnega, nič novega!' vzklikamo v svoji goreči neskromnosti.«