je namreč teze, ki so nastale pod okriljem Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega sociološkega društva, razglasil za »ustavo 19. stoletja«. Še več, menil je: »Gre za ustavni dokument, ki je, gledano s pravniškimi očmi, arhaičen, poznan po vzorih Evrope in so ga v mnogih konsekvencah ovrgli v prejšnjem stoletju.« Zanimivo je, da je prav pozneje s Francetom Gradom, Tinetom,, Krivicem, in Lojzetom Udetom po naročilu republiške skupščine tudi sam sodeloval pri pisanju t. i. podvinskega osnutka slovenske ustave.