nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2007, poved v sobesedilu:

Prilaščanje osamosvojitve kot lastne zasluge kogar koli (pa če je zanjo še tako osebno zaslužen!) zato po mojem mnenju nikakor ne pride v poštev; to je blasfemija! Osamosvojitev se mi je videla ‐ in še danes jo vidim tako ‐ kot nekaj eksistencialnega, kot nekaj »več« od pragmatike, predvsem pa nekaj trajnejšega, kot je recimo neki pulover. ... No, ampak taka Janševa oznaka je bila še vedno boljša ‐ saj je bila nihilistično liberalistična, strogo pragmatična, brez vsakršne duhovne dimenzije ‐, kot pa je sedanje njegovo razumevanje osamosvojitve, ki jo je sicer treba končati ‐ toda če ne priznaš, da dejansko že je dogodeni zgodovinski dogodek, je njen konec vprašljiv, predvsem pa izstopi osamosvajanje kot dogajanje, kot proces.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA