In nekateri so celo izgubili življenje za osamosvojitev (ne za nekakšno osamosvajanje!). Prilaščanje osamosvojitve kot lastne zasluge kogar koli (pa če je zanjo še tako osebno zaslužen!) zato po mojem mnenju nikakor ne pride v poštev; to je blasfemija! Osamosvojitev se mi je videla ‐ in še danes jo vidim tako ‐ kot nekaj eksistencialnega, kot nekaj »več« od pragmatike, predvsem pa nekaj trajnejšega, kot je recimo neki pulover.