Podobno je s terminom sproščanje: tistim, ki smo termin sproščenost (!) uvedli in uporabljali, je sproščenost pomenila notranjo, duhovno samoosvoboditev, torej osvoboditev od strahu, osvoboditev za ustvarjanje. Recimo pri pisanju prispevkov za nacionalni program v 57. št. Nove revije ‐ če govorim v svojem imenu: vzela sem si svobodo, tudi možno tveganje nase in bila sem srečna pri tem, ko sem pisala, kar sem mislila, poimenovala stvari s primernim imenom, brez sprenevedanja in leporečja.