Ljubezen do drugosti naj bi bila tudi racionalna, zato vidim eno od pravih poti za človeka tudi v radikalnem pospeševanju znanosti, celo tiste, ki se je bojimo in jo poskušamo odpraviti kot genetski inženiring. Jasno je, da mora nad eksperimenti duha ‐ znanosti vladati nadzor etičnega tipa, ki je ljubezen (več kot le spoštovanje) do vsega drugega in drugih, še najbolj do ljudi. Vendar v imenu možnih zlorab ni mogoče zaustavljati nevarne znanosti, kot jo je poskušala Katoliška cerkev za časa Galileja; razvoja ni preprečila, le sama je zaostala (tako kot dežele, ki jih je obvladovala).