Sam sem bil pred pol stoletja oster kritik t. i. sentimentalnega humanizma, ki je bil glede na narodnega in razrednega abstrakten. Razrednega sem odklanjal, ker je ožil polje človeštva na proletariat, le-tega na partijo. V praznini, ki je nastajala po vse hujšem samorazkroju Partije, se je ‐ od srede 60. let ‐ v slovenski zavesti uveljavila ideološka platforma, ki sem jo krstil za reizem-ludizem; imela se je za "transnacionalistično", transnacionalno, transhumanistično.