V mojem primeru je bilo očitno toliko neučakanosti, da se kljub naročeni medijski gonji ni moglo do kraja uporabiti staro boljševistično pravilo najprej diskreditacija, nato likvidacija, ampak se diskreditacija izvaja tudi po likvidaciji, če je seveda ta mišljena le kot odstavitev iz funkcij, ki sem jih imela? Morda pa je treba najti le dežurnega krivca za hitri upad priljubljenosti?
Bodite prepričani, da bo vsebina Dela in Večera v prihodnje najboljši dokaz, da je vse to res, kar pišem.