Pollickova in de Waal sta izbrala skupine, ki živijo v ujetništvu, in prepoznala 31 različnih gest ‐ različnih gibov podlakti, dlani, zapestja in prstov izključno zaradi sporazumevanja ‐ ter 18 obraznih in glasovnih signalov, hkrati pa sta opisala tudi okoliščine, v katerih so bili uporabljeni. Ugotovila sta, da so imeli mimika in glasovni signali pri obeh vrstah tako rekoč isti pomen, geste pa so uporabljali različno, in to celo pripadniki iste vrste.
Krik, pri katerem je opica kazala zobe, pri šimpanzih in bonobih pomeni strah, gesta, pri kateri žival iztegne roko z dlanjo, obrnjeno navzgor, pa ima različne pomene.