»Guten Morgen, guten Apetit, ich dich ...« se zasmejala ob presenečenem izrazu na mojem obrazu in odhitela k drugim gostom. »Žal so to edine nemške besede, ki jih znam,« je priznala, ko sem jo pozno popoldne znova srečal, tokrat kot natakarico za hotelskim. »Bi pa zelo rada šla nekoč v Nemčijo in mogoče bom pritegnila pozornost kakšnega simpatičnega nemškega turista,« je malo za šalo, še bolj pa verjetno zares razkrila svoj tajni načrt.