Takoj na začetku opozarjam spoštovano bralstvo, naj tole moje pisanje bere z distanco, z zadržkom, kajti sama sem bila soavtorica 57. št. Nove revije (NR); moje pisanje je torej lahko in je le osebno, subjektivno, če hočete. Menim namreč, da načelno nihče nima pravice ocenjevati lastnega dela na nekakšen »objektiven«, nekako moralno ali celo politično zavezujoč način ‐ kakor so lastno delo in revolucijo kot nekaj absolutno pozitivnega ocenjevali nekdanji komunisti, si postavljali spomenike itd.