Dokumente smiselno povzemam vsaj še v (prav tako publicistični) knjigi Rdeča Slovenija iz leta 2003. Ker ARS skrbno vodi evidenco uporabnikov, tudi ni nobena težava preveriti, kdo in kdaj je domnevno »neznani« fond prvi uporabljal.
Glede na povedano sam, verjetno pa tudi druga strokovna javnost, pričakujem(o), da se gospod ne bo zapletal v filozofiranje o odnosu med zgodovinopisjem in publicistiko (tudi ta ima, vsaj v zahodnem svetu, mnogo bolj trdne etične, če je potrebno tudi pravne norme, kot razlaga) in bo konkretno navedel novo odkrite dokumente.