Prav nemarno se mi zdi, da mi nekdo polni mojo zgodovino s svojimi travmami, ki so sicer spoštovanja vredne in jih obžalujem, ampak z mojim življenjem nimajo, bogu, nič opraviti in prav je tako. Človek, ki živi po svojih močeh, ima dovolj opravka s tem, da živi, in mi pač ni treba nalagati še nekakšnega zgodovine, ki ga priložijo enkrat v imenu tisočletnih sanj, enkrat partije in enkrat naroda, potem pa še osamosvojiteljev in spet jovo na novo. In to tik pred tem, ko gremo na morje.