Smeh je znamenje svobode, začetek smeha je konec strahu. Bivši režim je bil premagan takrat, ko so se ljudje začeli smejati, pa naj je bilo to Partljičevemu ateju kulaku, prvi strani Mladine, kjer so bile z naslovnicami smešene do takrat nedotakljive avtoritete, in zadnje strani, kjer sta E. in "smejarila" z bizarnimi, vendar še kako preroškimi napovedmi skorajšnjega konca. In smejali smo se Diareji, ki je mlela JLA, smejali smo se, ko so tesali štafetno palico, in režali smo se kot kuhani, potem pa še pečeni mački ob plakatni aferi, ko je partija samo sebe prepoznala v nacističnem plakatu in si je še ploskala zraven.