Čakalna doba na skrajni ukrep, s katerim si učenec pridobi posvečen status, imenovan akwa, je dolga in za ukrep je potrebna psihološka zrelost, o tem, na kateri stopnji je zrelost, pa odloča učitelj. Nekatere izmed hidžer imajo nižji status, imenovan džanki, in se ne odločijo za usodni korak, ki obsega "orhiektomijo", odstranitev testisov, in tudi "penektomijo", rezanje penisa.
Zgodovino hidžer lahko spoznavamo iz več kot štiri tisoč let starih virov, ne le iz pričevanj o nekoč bogati kulturi evnuhov, ki so bili zaposleni na dvorih kot varuhi haremov in svetovalci s pogosto pomembnim vplivom na državne zadeve.