Pri tem jo, za nameček, ne zanimajo kratkoročne presoje volilcev in medijev, temveč vlada raje zasleduje dolgoročne cilje družbenega razvoja in spoštuje okvire ustavnega reda. Prva izjava povsem odkritosrčno in tudi legitimno govori o želenem prisvajanju politične moči z ekonomskimi sredstvi, druga pomeni nenavadni vladarski cinizem, na pol poti med iluzijami utopično ofenzivnih sprememb in instrumentalizacijo politične prevare.
Janševa vlada na polovici mandata vse bolj izgublja javno podporo in postaja primerljiva s pripadlo Ropovo administracijo.