V ustavni pritožbi Mladina zagovarja tezo, da je novinar vrednotil dejanje, domislico in ne osebo Prijatelja, da je poslanec širil nestrpnost in da praksa evropskega sodišča za človekove pravice postavlja standarde, po katerih morajo javne osebnosti in politiki prenesti več kritike, negativnih mnenj in vrednostih sodb kot pa ostali posamezniki. Še posebno, kadar so njihova stališča skrajna, žaljiva in posmehljiva. In kadar jih kot takšna prepoznavajo tudi drugi posamezniki in ne samo neki novinar.