Kdor bi želel zavreti uniformiranje slovenskih medijev (ali o dogajanju sploh utemeljeno razpravljati), mora najprej razumeti mehanizme, s katerimi gospodarske in politične elite v predstavniških demokracijah nadzorujejo medijski prostor. Temeljna študija te problematike je še vedno že skoraj 20 let staro delo Noama Chomskega in Edwarda S. Proizvajanje soglasja: politična ekonomija množičnih medijev[10]. A kakor teče aktualna razprava o spremembah v slovenskem medijskem prostoru, se mi zdi, da so Proizvajanje soglasja morda brali v kabinetu ‐ prav gotovo pa ne v krogih, ki se skušajo vladnemu prevzemanju nadzora nad mediji upirati.