Kjer je ekonomska “liberalizacija” že povzročila upadanje gospodarske dejavnosti, rast socialnih razlik in širjenje revščine, je za neoliberalce edini razlog v premalo radikalni liberalizaciji. Kadar državno gospodarstvo po letih neoliberalnih ukrepov povsem kolabira, je edina rešitev dokončna odprodaja preostale državne lastnine, komodizacija vseh socialnih servisov in popolno odprtje meja za tuj kapital.
Po azijski ekonomski krizi leta 1997, argentinski krizi leta 1999 in drugih gospodarskih kolapsih držav, ki so vestno uresničevale navodila STO in MDS, je neoliberalna ekonomska ideologija vsaj v razvitih državah izgubila večino privlačnosti.