Ob tem na misel pade Osemnajsti brumaire Bonaparta, ja, tisti famozni tekst, v katerem med drugim opozarja, da se vsa zgodovinska dejstva in osebne pojavljajo dvakrat - »prvič kot tragedija, drugič kot farsa«. In to, kar pravi v nadaljevanju (leta 1852!), je bližje sedanjosti kot afera: »Ljudje delajo svojo lastno zgodovino, toda ne delajo je, kakor bi se jim zljubilo, ne delajo je v okoliščinah, ki so si jih sami izbrali, temveč v okoliščinah, na kakršne so neposredno zadeli, kakršne so bile dane in ustvarjene s tradicijo. Tradicija vseh mrtvih pokolenj leži kakor mora na živih ljudi.