In potem smo sledili Alici in njenemu in smo se čudili, kako je bilo to naivno. Vrata, zakamuflirana s ponarejenimi skalami in bršljanom, kot poceni scenografija za otroško igrico, neskončni in ozki hodniki, po katerih so se ‐ tako je rekel novinarski kolega ‐ vozili najbrž z rikšami, da so sploh kam prišli, vmes pa bivalne jazbine in skladišča, vse skupaj pa ena sama past, iz katere ni bilo izhoda. Velika slovenska skrivnost je bila ena sama velika neumnost, ki se je očitno porodila v tistih morečih trenutkih, ko so se v roški ofenzivi skrivali po zasilnih bunkerjih in sanjarili, kakšne dobre bunkerje bodo lahko gradili, ko bo svoboda.